38. PETELINJSKI TEK
31. MAJ 2025
ZAČETEK OB 14:00
PRIJAVA NA DAN PRIREDITVE: od 13:00 naprej
Do začetka teka ostaja še:
Dobrodošli v Vasi Petelinje!
Tik ob živčni magistrali, ki povezuje Postojno in Ilirsko Bistrico, se kot skriti dragulj nahaja vasica Petelinje – a ne dajte se zavesti mirni podobi ob cesti!
Njene hiše, razporejene kot stražarji obeh strani glavne poti, skrivajo zgodbe preteklosti. Starejši del, stisnjen ob cesto proti Slovenski vasi, razkriva tesno povezanost človeka z zemljo, kjer so nekoč mogočna gospodarska poslopja pričala o trdem delu kmetov. Okoli vasi pa se razprostirajo tiha, obsežna polja, nemi spomin na čase, ko je zemlja krojila usodo njenih prebivalcev.
A Petelinje ni le idilična slika. Njegovo ime je vklesano v zgodovinske listine že davnega leta 1300, kot vas Peteline. Leta 1498 pa urbar za Prem šepeta o trinajstih kmetijah v Petelinjah (Pettellinach).
Srce starega dela vasi bije ob cerkvi, posvečeni svetemu Jerneju, ki se je rodila sredi viharnega 17. stoletja in preživela številne preizkušnje popravil. Njeni zidovi, zgrajeni v značilnem “pivškem” slogu, skrivajo oltarje iz 19. stoletja, dela mojstrov Gotzla, Šubica in Vurnika. Vendar pa je šele v nemirnih 90. letih prejšnjega stoletja cerkev doživela popolno preobrazbo, delo rok samih vaščanov.
Ob glavni cesti stoji tiha priča – kapelica, zgrajena s trudom in darovi domačinov. Njene freske, delo akademskega slikarja Čemažarja, in načrt arhitekta Debevca, pričajo o močni povezanosti skupnosti.
A prava skrivnost Petelinj se skriva tik pod mogočno Sv. Trojico – presihajoče Petelinjsko jezero. Okoli njegovega zrcalnega površja se pleteta dve mračni legendi.
Nekoč so se prebivalci Petelinj in bližnjega Trnja spustili v srdit spor za lastništvo tega vodnega bisera. Da bi dokazali svoj prav, so Petelinjci morali priseči. A eden izmed njih se je zatekel k zvijači. S petelinjsko zemljo v čevljih in perom na vrhu je izrekel prisego. Jezero je postalo njihovo, a njegova prevara mu ni prinesla miru – legenda pravi, da je njegova nemirna duša še dolgo strašila okoli jezera.
Še bolj srhljiva pa je zgodba o vasici, ki je nekoč stala pod Sv. Trojico. Na sveti večer so se njeni prebivalci podali k polnočnici v Slavino, le otroci in starci so ostali doma. Zamrznjena gladina Petelinjskega jezera je postala prebljižnjica – a usodna. Led se je pod njimi zlomil in mrzle globine so za vedno pogoltnile njihova življenja. Tisti, ki so ostali, so se razselili po okoliških vaseh, Petelinjsko jezero pa je za vedno ohranilo tih spomin na to tragedijo.
Torej, ko se boste peljali mimo Petelinj, ne pozabite, da se za mirno kuliso skriva bogata in mestoma temačna preteklost, ki še danes šepeta svoje zgodbe ob jezerski gladini in med starimi zidovi vasi.